Psalms 49

49. Poglavje

1{Načelniku godbe. Sinov Korahovih psalm.} Čujte to, vsa ljudstva, poslušajte, vsi sveta prebivalci, 2nizki in visoki, bogatini in ubožci vsi skupaj! 3Usta moja bodo govorila modrost in srca mojega premišljevanje bo razumnost. 4Uho svoje nagnem h govoru v prilikah, na strune igraje, bom razodeval uganko svojo. 5Kaj bi se bal v dnevih nesreče, kadar me obdaja krivičnost tistih, ki mi so za petami, 6njih, ki zaupajo v premoženje svoje in se ponašajo v obilosti bogastva svojega? 7Brata nikakor ne more odkupiti nihče, ne more dati Bogu zanj spravnega denarja 8(predrag namreč je njih duše odkup, zato ga ne zmore vekomaj), 9da bi živel za večno, ne moral videti jame. 10Saj vidi bogatin: mrjó modri, enako ginevajo nespametni in neumni in drugim puščajo bogastvo svoje. 11Menijo, da njih hiše bodo trajale za veke, njih prebivališča za vse rodove; zato imenujejo dežele s svojimi imeni. 12In vendar človek v veličju nima obstanka, podoben je živalim, ki poginejo. 13To je usoda njih, ki tako v sebe zaupajo; vendar njih nasledniki odobravajo njih govorjenje. (Sela.) 14Kakor ovce bodo razpostavljeni v šeolu,
Glej opombo k Job 7,9.
,
b smrt jim bo pastir; in pravični jim bodo gospodovali tisto jutro, in njih obliko
Ali: lepoto.
pokonča šeol, da ji ne bo več bivališča.
15Ali dušo mojo reši Bog iz oblasti šeola, ker me vzame k sebi. (Sela.) 16Ne boj se, ko kdo zabogati, ko se pomnoži slava hiše njegove. 17Ker ob smrti ne vzame nič tega s seboj, za njim ne pojde slava njegova. 18Čeprav blagruje dušo svojo v življenju svojem – i tebe hvalijo, ko si privoščiš –, 19vendar pride k rodu očetov svojih, ki vekomaj ne bodo uživali luči. 20Človek, ki je v veličju, a ni razumen, je podoben živini, ki pogine.
Copyright information for SloChraska